O nas
Novice
Lafarge Cement je žrtev spreminjanja interpretacij zakonodaje s strani upravnih organov in sodstva
Trbovlje, 12. julija 2011 – Na današnji novinarski konferenci je vodstvo podjetja Lafarge Cement Trbovlje predstavilo svoje stališče do odločitve Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), ki je 11. julija zavrnila opredelitev trboveljske cementarne kot obstoječe naprave, medtem ko je bilo leta 2009 IPPC dovoljenje podeljeno ob predpostavki da gre za obstoječo napravo. Družba se z odločitvijo ne strinja, ker ni posledica vsebinskih nepravilnosti v IPPC dovoljenju Lafarge Cementa, temveč je rezultat različnih interpretacij zakonodaje s strani upravnih organov in sodstva. Za zaščito svojih interesov bo družba Lafarge Cement odločno sprožila ustrezne pravne postopke.
Družba Lafarge Cement je 11. julija prejela odločbo Arso, v kateri je agencija zavrnila opredelitev trboveljske cementarne kot obstoječe naprave. Kot je povedal Janusz Miluch, generalni direktor Lafarge Cementa, je skupina Lafarge kot vodilni proizvajalec gradbenih materialov na svetu nad odločitvijo slovenskih upravnih organov razočarana. Lafarge Cement zavrača utemeljitev ARSO za odvzem okoljskega dovoljenja kot nesprejemljivo, saj ne gre za vsebinske nepravilnosti, temveč je rezultat različnih interpretacij zakonodaje s strani upravnih organov in sodstva. Gre namreč za domnevno neskladnost med IPPC Uredbo in Zakonom o varstvu okolja. Odločitev Arso v resnici pomeni, da je Lafarge Cement žrtev sistemske neurejenosti in ni deležen enake obravnave s strani pristojnih institucij kot ostali IPPC zavezanci.
V vseh ostalih evropskih državah so cementarne skupine Lafarge do sedaj brez težav pridobile okoljsko dovoljenje na podlagi direktive Evropske unije za pridobitev integralnega okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC), ki velja tudi v Sloveniji. Prav tako so vsi njeni obrati v Evropi obravnavani kot obstoječi. Miluch je izpostavil: »Vlogo in proces Lafarge Cementa za pridobitev okoljskega dovoljenja sta v internem revizijskem procesu pregledala tako skupina Lafarge kot tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je 44-odstotni lastnik podjetja, in nihče ni našel nepravilnosti.«
Odločitev Arso v praksi pomeni, da družba Lafarge Cement ne sme uporabljati alternativnih goriv. To je za korporacijo Lafarge nesprejemljivo, zato je Miluch napovedal, da se bo Lafarge Cement na odločbo pritožil: »V mesecu marcu je Lafarge Cement na ustavno sodišče naslovil prošnjo za enakovredno obravnavo v postopku za pridobitev IPPC dovoljenja. Prav tako smo zaprosili za revizijo odločitve upravnega sodišča s strani vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je našo pobudo zavrnilo z argumentom, da lahko presojo o ustavnosti izvede šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt. Zato se bomo tudi na odločbo Arso pritožili. Pričakujemo, da bo korporacija Lafarge razmislila o odškodninski tožbi proti pristojnim organom zaradi poslovne škode, ki smo jo in jo bomo še utrpeli zaradi zadnje odločbe Arso.« O odločbi Arso in naslednjih pravnih korakih je vodstvo družbe Lafarge Cement že obvestilo zaposlene, prav tako pa bodo predstavniki Lafarge Cement o tem osebno obvestili predstavnike lokalne skupnosti.
Družba Lafarge Cement je IPPC dovoljenje pridobila v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. V skladu z načrtom uvedbe IPPC direktive v Sloveniji je Lafarge Cement že leta 2006 prvič podal vlogo za IPPC dovoljenje, leta 2007 pa je zaprosil še za dovoljenje za sosežig, zgradil odžveplevalno napravo in napravo za čiščenje dušikovih oksidov ter izvedel nekatere druge ukrepe. Prva odločitev Arso v 2008 ni vključevala uporabe alternativnih goriv. V letu 2009 je prišlo do ponovnega odločanja. ARSO je tako aprila 2009 cementarni izdal dovoljenje za sosežig alternativnih goriv. Uroš Macerl, stranka v postopku za izdajo IPPC dovoljenja, se je na Ministrstvu za okolje in prostor na odločitev pritožil, vendar je le-to pritožbo zavrnilo ter izdano dovoljenje potrdilo. Zatem se je Uroš Macerl pritožil še na upravnem sodišču, ki pa je marca letos odpravilo okoljevarstveno dovoljenje za sosežig odpadkov, Arsu pa naložilo ponovitev postopka izdaje dovoljenja. V tem obdobju Lafarge Cement v proizvodnji ni smel sosežigati alternativnih goriv. Arso je ves postopek od 2004 vodil kot obstoječo napravo, in tudi vsa tri izdana okoljska dovoljenja v 2009 so se nanašala na cementarno kot obstoječo napravo.
Na novinarski konferenci so predstavniki Lafarge Cementa pojasnili tudi uporabo alternativnih goriv. Njihova uporaba skupaj s klasičnimi gorivi omogoča zmanjševanje vplivov na okolje. Pri tem ne gre za klasičen sežig odpadkov, ampak za sosežig posebej predelanih odpadkov.
Interpretacija, ali gre pri Lafarge Cementu za novo ali obstoječo napravo, pa v nobenem pogledu ne spremeni dovoljene mejne vrednosti emisij cementarne. Vse več industrijskih obratov souporablja nenevarne odpadke, kar je tudi priporočilo EU, saj se s tem rešuje problem ravnanja z industrijskimi odpadki. V Sloveniji se tovrstnih postopkov poslužuje tudi Salonit Anhovo, v Evropi pa večina cementarn. V nemških cementarnah, denimo, delež alternativnih goriv predstavlja preko 50 % vseh goriv, v avstrijskih celo presega 70 %. Meritve emisij dokazujejo, da uporaba alternativnih goriv v Lafarge Cementu ne povečuje vplivov na okolje. Nasprotno, obrati, ki uporabljajo alternativna goriva, morajo celo zadostiti strožjim zakonskim omejitvam za emisije.
Ne glede na uporabo alternativnih goriv je cementarna v Trbovljah kot del skupine Lafarge zavezana k stalnemu izboljševanju okoljskih standardov v proizvodnji. V trboveljskem obratu je tako Lafarge od leta 2002 izvedel več kot 32 milijonov evrov naložb, večinoma v zniževanje okoljskega vpliva tovarne. »Zgradili smo odžveplevalno napravo in namestili filter, ki zmanjšuje emisije dušikovega oksida. Zaprli smo skladišče klinkerja ter s tem še zmanjšali količine emisij v okolje. Stabilizirali smo proces žganja klinkerja in vzpostavili sodoben sistem merjenja izpustov, ki prihajajo iz naše cementarne. Prizadevamo si tudi za čim lepšo podobo naše tovarne. Ozelenili smo zunanje površine cementarne, prav tako pa smo v zaključni fazi urejanja industrijske poti, ki bo ena prvih v Sloveniji, zagotovo pa prva v Zasavju. V lanskem letu smo v proizvodnji vzpostavili zaprti vodni krog, zgradili oljne filtre za meteorske vode in sistem za čiščenje odpadnih voda. V letu 2011 in v prihodnje se bomo v Lafarge Cementu posvetili zmanjševanju hrupa v okolici tovarne ter posodobitvi filtrov na glavnem izpustu in hladilnici klinkerja. Posebno pozornost namenjamo odpravi vzrokov za nastanek neprijetnih vonjev, ki se občasno pojavljajo pri proizvodnji cementa«, je povedal direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch.
Rezultat kontinuiranih izboljšav in okoljskih investicij družbe Lafarge Cement je občutno znižanje emisij. Od leta 2004 dalje so za več kot 97% znižali emisije žveplovega dioksida (SO2), za več kot 60 % dušikovih oksidov (NOx) in za 50 % emisije prahu. Tudi vsa ostala onesnažila so pod zakonskimi mejnimi vrednostmi. Lokalna skupnost in širša javnost lahko meritve spremljajo preko spletne strani www.lafarge.si, kjer so na voljo tudi mesečna okoljska poročila.
Miluch je predstavil tudi poslovne rezultate Lafarge Cementa za leto 2010. Tako celotna skupina Lafarge kot trboveljska cementarna sta v preteklem letu čutili posledice močnega krčenja gradbenih investicij v javnem in zasebnem sektorju. Prodaja cementa je s 602 tisoč ton v letu 2008 do leta 2010 padla na 303 tisoč ton. Lafarge Cement tudi v letu 2011 pričakuje 5-odstotno zmanjšanje gradbenega trga. »Na izzive krize smo odgovorili predvsem z optimizacijo delovnih procesov, pomemben delež k premagovanju njenih posledic pa bi prispevala tudi uporaba alternativnih goriv. Njihova uporaba predstavlja za nas tudi pomembno gospodarsko korist. Stroški fosilnih goriv so samo v zadnjem letu narasli za 57% - z uporabo alternativnih goriv v cementarni omejujemo naraščajoče stroške. To, da smo edina cementarna v našem okolju, ki alternativnih goriv ne sme uporabljati, močno vpliva na našo konkurenčnost,« je dodal.
Opomba medijem:
Cementarna v Trbovljah je bila ustanovljena leta 1876 in v letošnjem letu praznuje 135-letnico svojega obstoja. V letu 2002 je postala del skupine Lafarge, največjega svetovnega proizvajalca gradbenih materialov. Skupina Lafarge deluje v 78 državah in združuje 160 cementarn. 12 cementarn se nahaja v Srednji in Vzhodni Evropi. Povsod v svetu, pa tudi v Sloveniji, je korporacija Lafarge zavezana k nenehnemu izboljševanju okoljskih standardov. To dosega skozi zmanjševanje okoljskega odtisa, spoštovanje zdravja in varnosti zaposlenih in podporo razvoja lokalnih skupnosti. Skupino Lafarge odlikuje tudi partnerstvo z organizacijo WWF (World Wildlife Fund).
V letu 2010 je bila korporacija Lafarge uvrščena na šesto mesto v projektu “Carbon Disclosure Project” (projekt razkrivanja ogljika) in vstopila v svetovni "Dow Jones Sustainability Index" (Dow Jones trajnostni indeks) kot priznanje za dejanja družbe na področju trajnostnega razvoja. Z vodilno svetovno raziskovalno ustanovo na področju gradbenih materialov uvršča Lafarge inovacije v središče svojih prednostnih nalog, ki omogočajo trajnostno gradnjo in arhitekturno ustvarjanje.
Družba Lafarge Cement je 11. julija prejela odločbo Arso, v kateri je agencija zavrnila opredelitev trboveljske cementarne kot obstoječe naprave. Kot je povedal Janusz Miluch, generalni direktor Lafarge Cementa, je skupina Lafarge kot vodilni proizvajalec gradbenih materialov na svetu nad odločitvijo slovenskih upravnih organov razočarana. Lafarge Cement zavrača utemeljitev ARSO za odvzem okoljskega dovoljenja kot nesprejemljivo, saj ne gre za vsebinske nepravilnosti, temveč je rezultat različnih interpretacij zakonodaje s strani upravnih organov in sodstva. Gre namreč za domnevno neskladnost med IPPC Uredbo in Zakonom o varstvu okolja. Odločitev Arso v resnici pomeni, da je Lafarge Cement žrtev sistemske neurejenosti in ni deležen enake obravnave s strani pristojnih institucij kot ostali IPPC zavezanci.
V vseh ostalih evropskih državah so cementarne skupine Lafarge do sedaj brez težav pridobile okoljsko dovoljenje na podlagi direktive Evropske unije za pridobitev integralnega okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC), ki velja tudi v Sloveniji. Prav tako so vsi njeni obrati v Evropi obravnavani kot obstoječi. Miluch je izpostavil: »Vlogo in proces Lafarge Cementa za pridobitev okoljskega dovoljenja sta v internem revizijskem procesu pregledala tako skupina Lafarge kot tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki je 44-odstotni lastnik podjetja, in nihče ni našel nepravilnosti.«
Odločitev Arso v praksi pomeni, da družba Lafarge Cement ne sme uporabljati alternativnih goriv. To je za korporacijo Lafarge nesprejemljivo, zato je Miluch napovedal, da se bo Lafarge Cement na odločbo pritožil: »V mesecu marcu je Lafarge Cement na ustavno sodišče naslovil prošnjo za enakovredno obravnavo v postopku za pridobitev IPPC dovoljenja. Prav tako smo zaprosili za revizijo odločitve upravnega sodišča s strani vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je našo pobudo zavrnilo z argumentom, da lahko presojo o ustavnosti izvede šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt. Zato se bomo tudi na odločbo Arso pritožili. Pričakujemo, da bo korporacija Lafarge razmislila o odškodninski tožbi proti pristojnim organom zaradi poslovne škode, ki smo jo in jo bomo še utrpeli zaradi zadnje odločbe Arso.« O odločbi Arso in naslednjih pravnih korakih je vodstvo družbe Lafarge Cement že obvestilo zaposlene, prav tako pa bodo predstavniki Lafarge Cement o tem osebno obvestili predstavnike lokalne skupnosti.
Družba Lafarge Cement je IPPC dovoljenje pridobila v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. V skladu z načrtom uvedbe IPPC direktive v Sloveniji je Lafarge Cement že leta 2006 prvič podal vlogo za IPPC dovoljenje, leta 2007 pa je zaprosil še za dovoljenje za sosežig, zgradil odžveplevalno napravo in napravo za čiščenje dušikovih oksidov ter izvedel nekatere druge ukrepe. Prva odločitev Arso v 2008 ni vključevala uporabe alternativnih goriv. V letu 2009 je prišlo do ponovnega odločanja. ARSO je tako aprila 2009 cementarni izdal dovoljenje za sosežig alternativnih goriv. Uroš Macerl, stranka v postopku za izdajo IPPC dovoljenja, se je na Ministrstvu za okolje in prostor na odločitev pritožil, vendar je le-to pritožbo zavrnilo ter izdano dovoljenje potrdilo. Zatem se je Uroš Macerl pritožil še na upravnem sodišču, ki pa je marca letos odpravilo okoljevarstveno dovoljenje za sosežig odpadkov, Arsu pa naložilo ponovitev postopka izdaje dovoljenja. V tem obdobju Lafarge Cement v proizvodnji ni smel sosežigati alternativnih goriv. Arso je ves postopek od 2004 vodil kot obstoječo napravo, in tudi vsa tri izdana okoljska dovoljenja v 2009 so se nanašala na cementarno kot obstoječo napravo.
Na novinarski konferenci so predstavniki Lafarge Cementa pojasnili tudi uporabo alternativnih goriv. Njihova uporaba skupaj s klasičnimi gorivi omogoča zmanjševanje vplivov na okolje. Pri tem ne gre za klasičen sežig odpadkov, ampak za sosežig posebej predelanih odpadkov.
Interpretacija, ali gre pri Lafarge Cementu za novo ali obstoječo napravo, pa v nobenem pogledu ne spremeni dovoljene mejne vrednosti emisij cementarne. Vse več industrijskih obratov souporablja nenevarne odpadke, kar je tudi priporočilo EU, saj se s tem rešuje problem ravnanja z industrijskimi odpadki. V Sloveniji se tovrstnih postopkov poslužuje tudi Salonit Anhovo, v Evropi pa večina cementarn. V nemških cementarnah, denimo, delež alternativnih goriv predstavlja preko 50 % vseh goriv, v avstrijskih celo presega 70 %. Meritve emisij dokazujejo, da uporaba alternativnih goriv v Lafarge Cementu ne povečuje vplivov na okolje. Nasprotno, obrati, ki uporabljajo alternativna goriva, morajo celo zadostiti strožjim zakonskim omejitvam za emisije.
Ne glede na uporabo alternativnih goriv je cementarna v Trbovljah kot del skupine Lafarge zavezana k stalnemu izboljševanju okoljskih standardov v proizvodnji. V trboveljskem obratu je tako Lafarge od leta 2002 izvedel več kot 32 milijonov evrov naložb, večinoma v zniževanje okoljskega vpliva tovarne. »Zgradili smo odžveplevalno napravo in namestili filter, ki zmanjšuje emisije dušikovega oksida. Zaprli smo skladišče klinkerja ter s tem še zmanjšali količine emisij v okolje. Stabilizirali smo proces žganja klinkerja in vzpostavili sodoben sistem merjenja izpustov, ki prihajajo iz naše cementarne. Prizadevamo si tudi za čim lepšo podobo naše tovarne. Ozelenili smo zunanje površine cementarne, prav tako pa smo v zaključni fazi urejanja industrijske poti, ki bo ena prvih v Sloveniji, zagotovo pa prva v Zasavju. V lanskem letu smo v proizvodnji vzpostavili zaprti vodni krog, zgradili oljne filtre za meteorske vode in sistem za čiščenje odpadnih voda. V letu 2011 in v prihodnje se bomo v Lafarge Cementu posvetili zmanjševanju hrupa v okolici tovarne ter posodobitvi filtrov na glavnem izpustu in hladilnici klinkerja. Posebno pozornost namenjamo odpravi vzrokov za nastanek neprijetnih vonjev, ki se občasno pojavljajo pri proizvodnji cementa«, je povedal direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch.
Rezultat kontinuiranih izboljšav in okoljskih investicij družbe Lafarge Cement je občutno znižanje emisij. Od leta 2004 dalje so za več kot 97% znižali emisije žveplovega dioksida (SO2), za več kot 60 % dušikovih oksidov (NOx) in za 50 % emisije prahu. Tudi vsa ostala onesnažila so pod zakonskimi mejnimi vrednostmi. Lokalna skupnost in širša javnost lahko meritve spremljajo preko spletne strani www.lafarge.si, kjer so na voljo tudi mesečna okoljska poročila.
Miluch je predstavil tudi poslovne rezultate Lafarge Cementa za leto 2010. Tako celotna skupina Lafarge kot trboveljska cementarna sta v preteklem letu čutili posledice močnega krčenja gradbenih investicij v javnem in zasebnem sektorju. Prodaja cementa je s 602 tisoč ton v letu 2008 do leta 2010 padla na 303 tisoč ton. Lafarge Cement tudi v letu 2011 pričakuje 5-odstotno zmanjšanje gradbenega trga. »Na izzive krize smo odgovorili predvsem z optimizacijo delovnih procesov, pomemben delež k premagovanju njenih posledic pa bi prispevala tudi uporaba alternativnih goriv. Njihova uporaba predstavlja za nas tudi pomembno gospodarsko korist. Stroški fosilnih goriv so samo v zadnjem letu narasli za 57% - z uporabo alternativnih goriv v cementarni omejujemo naraščajoče stroške. To, da smo edina cementarna v našem okolju, ki alternativnih goriv ne sme uporabljati, močno vpliva na našo konkurenčnost,« je dodal.
Opomba medijem:
Cementarna v Trbovljah je bila ustanovljena leta 1876 in v letošnjem letu praznuje 135-letnico svojega obstoja. V letu 2002 je postala del skupine Lafarge, največjega svetovnega proizvajalca gradbenih materialov. Skupina Lafarge deluje v 78 državah in združuje 160 cementarn. 12 cementarn se nahaja v Srednji in Vzhodni Evropi. Povsod v svetu, pa tudi v Sloveniji, je korporacija Lafarge zavezana k nenehnemu izboljševanju okoljskih standardov. To dosega skozi zmanjševanje okoljskega odtisa, spoštovanje zdravja in varnosti zaposlenih in podporo razvoja lokalnih skupnosti. Skupino Lafarge odlikuje tudi partnerstvo z organizacijo WWF (World Wildlife Fund).
V letu 2010 je bila korporacija Lafarge uvrščena na šesto mesto v projektu “Carbon Disclosure Project” (projekt razkrivanja ogljika) in vstopila v svetovni "Dow Jones Sustainability Index" (Dow Jones trajnostni indeks) kot priznanje za dejanja družbe na področju trajnostnega razvoja. Z vodilno svetovno raziskovalno ustanovo na področju gradbenih materialov uvršča Lafarge inovacije v središče svojih prednostnih nalog, ki omogočajo trajnostno gradnjo in arhitekturno ustvarjanje.
LafargeHolcim Foundation
Cilj fundacije LafargeHolcim je dvigovanje zavesti o pomenu trajnostne gradnje tako pri stroki kot tudi v javnosti. Prizadeva si za globalno povezovanje znanja in spodbuja take trajnostne odgovore za izgrajeno okolje, ki izboljšajo kvaliteto življenja.
