Naši izdelki
Cementni laboratorij
Kontrola do končnega proizvoda je razdeljena v več faz, in ne vključuje le kontrole končnega proizvoda (cementa), temveč tudi vhodnih materialov in polproizvodov (klinker). Vsi materiali se preverijo v t.i. obratnem laboratoriju, kjer se določuje kemijska sestava ter finost. Na osnovi teh podatkov se potem reguliranjo bodisi doziranje surovine, proces mletja ter žganja klinkerja. Goriva ter nekateri ostali procesni parametri se kontrolirajo v t.i. analitskem laboratoriju. Kakovost cementa se preverja v mehanskem laboratoriju, kjer se določajo trdnosti, začetek ter konec vezave, obdelavnost ter drugi pomembni parametri.
Spodaj navajamo opis naprav, s katerimi določamo posamezne lastnosti cementa v našem laboratoriju.
S pomočjo rentgenskega analizatorja določujemo kemijsko sestavo(kalcij, silicij, aluminij, železo, magnezij,…) različnim vzorcem ter kontroliramo celoten proces od kamnoloma do končnega produkta - cementa. Zaradi različnih materialov je ta aparatura zelo pomembna, saj nam omogoča doseganje želenih vrednosti celotnega procesa.
Z Blain aparatom določujemo specifično površino delcev cementa po SIST EN 196-6. Za to metodo standard predpisuje merjenje časa, ki je potreben za pretok določene količine zraka skozi vzorec stisnjenega cementa. Višja kot je specifična površina, višji je čas meritve in večja je finost nekega cementa ter obratno.
S pomočjo laserskega granulometra določujemo finosti mletih materialov. Glede na rezultate, ki jih dobimo s to aparaturo reguliramo in kontroliramo proces mletja surovine in cementa.
Liftomat se uporablja za določevanje obdelavnosti cementne paste. Ustrezno pripravljeno cementno pasto zlijemo v cilinder liftomata, cilinder dvignemo in cementna pasta se razleze po ravni površini. Na podlagi izmerjenega premera razleza ustrezno ovrednotimo obdelavnost cementne paste.
Kakovost cementov se določuje tudi s preizkusom tlačnih in upogibnih trdnosti po SIST EN 196-1. Standard določuje, da trdnosti določamo na testnih prizmah po 1, 2, 7 in 28-dneh s pomočjo posebne stiskalnice, kjer se meri pri kakšni obremenitvi se prizma zlomi.
Čas vezanja
Začetek in konec vezave se določuje po SIST EN 196-3. Pri tej metodi določamo vezavo glede na ugrez igle s pomočjo Vicatovega aparata.
Ekspanzija
Ekspanzijo določamo po SIST EN 196-3. Standard opisuje metodo določanja ekspanzije s pomočjo La Chatelierjevega obroča, ki mora biti iz nekorozivnega materiala (guma, plastika, medenina). Raztez oz. ekspanzijo določimo kot odmik indikatorskih igel zaradi ekspanzije cementne paste.
Spodaj navajamo opis naprav, s katerimi določamo posamezne lastnosti cementa v našem laboratoriju.
S pomočjo rentgenskega analizatorja določujemo kemijsko sestavo(kalcij, silicij, aluminij, železo, magnezij,…) različnim vzorcem ter kontroliramo celoten proces od kamnoloma do končnega produkta - cementa. Zaradi različnih materialov je ta aparatura zelo pomembna, saj nam omogoča doseganje želenih vrednosti celotnega procesa.
Z Blain aparatom določujemo specifično površino delcev cementa po SIST EN 196-6. Za to metodo standard predpisuje merjenje časa, ki je potreben za pretok določene količine zraka skozi vzorec stisnjenega cementa. Višja kot je specifična površina, višji je čas meritve in večja je finost nekega cementa ter obratno.
S pomočjo laserskega granulometra določujemo finosti mletih materialov. Glede na rezultate, ki jih dobimo s to aparaturo reguliramo in kontroliramo proces mletja surovine in cementa.
Liftomat se uporablja za določevanje obdelavnosti cementne paste. Ustrezno pripravljeno cementno pasto zlijemo v cilinder liftomata, cilinder dvignemo in cementna pasta se razleze po ravni površini. Na podlagi izmerjenega premera razleza ustrezno ovrednotimo obdelavnost cementne paste.
Kakovost cementov se določuje tudi s preizkusom tlačnih in upogibnih trdnosti po SIST EN 196-1. Standard določuje, da trdnosti določamo na testnih prizmah po 1, 2, 7 in 28-dneh s pomočjo posebne stiskalnice, kjer se meri pri kakšni obremenitvi se prizma zlomi.
Čas vezanja
Začetek in konec vezave se določuje po SIST EN 196-3. Pri tej metodi določamo vezavo glede na ugrez igle s pomočjo Vicatovega aparata.
Ekspanzija
Ekspanzijo določamo po SIST EN 196-3. Standard opisuje metodo določanja ekspanzije s pomočjo La Chatelierjevega obroča, ki mora biti iz nekorozivnega materiala (guma, plastika, medenina). Raztez oz. ekspanzijo določimo kot odmik indikatorskih igel zaradi ekspanzije cementne paste.
