Naši izdelki
Žganje klinkerja
Izmenjevalec toplote
V izmenjevalcu toplote, ki je sestavljen iz štirih ciklonov, se surovinska moka segreje preden vstopi v peč. Segrevanje surovinske moke skrajša čas zadrževanja v rotacijski peči in tako zviša kapaciteto proizvodnje klinkerja. Surovinska moka pada skozi ciklone izmenjevalca v rotacijsko peč, vroči dimni plini, ki nastajajo v peči, pa se gibljejo protitočno. Pri tem dimni plini segrejejo surovinsko moko tako učinkovito, da je pri vstopu v peč v veliki meri dekarbonizirana. To pomeni, da se je iz apnenca zaradi visokih temperatur tvorilo apno, pri tem pa je izšel CO2. Temperatura surovine ob izstopu iz izmenjevalca, to je ob vstopu v rotacijsko peč, doseže okoli 800 ºC, tempera plinske faze pa okoli 1000 ºC. Surovinska moka gre najprej skozi štiri ciklone izmenjevalca toplote nato pa vstopi v rotacijsko peč.
Rotacijska peč
Predgreta in delno dekarbonizirana surovinska moka se nadalje segreva v rotacijski peči. Peč ima obliko cevi in se med obratovanjem vrti približno 2 obrata/min ter je nagnjena za 3,5 %. Nagnjenost in vrtenje omogočata potovanje materiala po peči in je v obliki cevi, ki se vrti. Material - surovinska moka, vstopa na eni strani ter se zaradi vrtenja in nagiba peči pomika proti vse večjim temperaturam na primarni strani, kjer je nameščen gorilec.
V peči, nekako do temperature 1300 ºC, karbonati ter glineni minerali v celoti razpadejo, tvorijo pa se minerali klinkerja - belit aluminat in ferit. Pri tej temperaturi se že pojavi tudi talina. Najvišjo temperaturo 1400 - 1450 ºC doseže material v coni sintranja, kjer potekajo najpomembnejše kemijske in fizikalne reakcije. V tem območju belit reagira s prostim apnom in nastane glavni mineral klinkerja - alit. Minerala alit in belit dajeta klinkerju večino njegovih hidravličnih lastnosti, ki se prenesejo v končni produkt - cement.
V tem temperaturnem območju zavzema talina že znaten delež (20-30 %), zaradi prisotnosti taline in vrtenja peči pa nastajajo kroglice klinkerja. Potrebna energija za žganje klinkerja se dovaja preko gorilca na primarni - izstopni strani peči, kjer klinker iz peči pada v hladilec. Kot gorivo v uporabljamo mešanico fosilnih in alternativnih goriv.
Hladilec klinkerja
Zadnja, prav tako pomembna faza v procesu žganja klinkerja je hlajenje, ki odločilno vpliva na kvaliteto klinkerja.
Prežgani material se deloma ohlaja že v zadnjem delu peči, ohlajanje pa se nadaljuje v hladilcu klinkerja. Z več ventilatorji se v hladilec vpihuje zunanji hladni zrak, ki hitro ohladi klinker od 1450 ºC do manj kot 100 ºC.
V stopnji hlajenja pride do kristalizacije taline v aluminat in ferit. Najboljši klinker dobimo, če je hitrost hlajenja do 1250 ºC počasna, sledi pa hitro hlajenje. Bistvo hitrega ohlajanja je v tem, da se zadrži obstoječa mineralna sestava klinkerja s čim več alita, ki v največji meri prispeva k trdnosti cementa.
Končni produkt žganja je cementni klinker v obliki temno sivih granul premera približno 3 cm. Za običajne vrste cementov se v glavnem proizvaja klinker, ki vsebuje 60 - 70 % alita, 20-25 % belita, 7-10 % ferita, 7-10 % aluminata, vsebnost prostega apna pa naj ne bi bila večja od 2 %. Klinker skladiščimo v silosih klinkerja, kjer čaka na mletje v cementnem mlinu.
Končni produkt žganja je cementni klinker v obliki temno sivih granul premera približno 3 cm. Proces žganja nadzoruje operater linije KHD, kvaliteto vseh vhodnih komponent in klinkerja spremljajo in analizirajo v obratnem laboratoriju. Kvalitetna priprava surovine v kamnolomu, ustrezna kvaliteta surovinske moke in goriv, pravočasne reakcije operaterjev in kemijskih analitikov v laboratoriju na procesne in kakovostne spremembe pa so predpogoj za uspešno in kvalitetno voden proces žganja.
