Družbena odgovornost
Rehabilitacija kamnoloma
Eden izmed projektov, ki smo si jih zadali v cementarni v preteklih letih, je rehabilitacija oz. sanacija delov kamnoloma Plesko, na katerih smo končali z izkopavanjem surovine za proizvodnjo cementa (apnenca in laporja). Proizvodnja cementa se namreč začne s pridobivanjem surovine v kamnolomu. Najpomembnejši osnovni surovini za proizvodnjo cementa sta apnenec in glina ali njuna naravna mešanica – lapor. Te surovine so zaradi svoje naravne sestave primerne za proizvodnjo cementa.
Trboveljska cementarna je do danes uredila šest področij znotraj kamnoloma, kjer je s pridobivanjem surovine končala. Do danes so na teh površinah zasadili 2600 dreves, na tri izmed področij pa je bilo potrebno pripeljati tudi zemljino. Najzahtevnejšega projekta do sedaj smo se lotili v letu 2012, ko je bilo potrebno v sklopu sanacije na dveh področjih ublažiti naklone posameznih etaž ter odstraniti viseče kose, ki bi se lahko zrušili. Prvi ukrep tehnične sanacije je torej stabilnost brežin, ki je zagotovljena s pravilnim delom v kamnolomu. Sprotna sanacija je možna le v območjih, kjer etaže dosežejo predvideno mejo odkopavanja, zaključene etažne ravnine pa je potrebno le poravnati in tako pripraviti na biološko sanacijo.
Lokacije sanacije so bile izbrane v skladu z rudarskim projektom in trenutno veljavno zakonodajo. Zunanji izvajalci so izvedli potrebna vrtalna in minerska dela, odstreljeni material pa so nato s pomočjo težke gradbene mehanizacije uporabili za oblikovaje končnega stanja brežine brez nevarnih visečih delov in s primernim, na nekaterih delih celo pohodnim naklonom. Temu je sledila zasaditev.
Pogled na sanirano območje št. 4, eno leto po zasaditvi 460 dreves. V ozadju Kum.
Tradicionalno smo vsako leto še posebej aktivni ob svetovnem dnevu Zemlje. Z načrtnim sajenjem dreves v kamnolomu smo sicer začeli v letu 2010, v letu 2011 pa smo v sajenje vključili tudi mlade iz lokalne skupnosti, ki so na področjuj kamnoloma v zadnjih treh letih zasadili 936 dreves. Drevesa smo sadili na tistih območjih našega kamnoloma Plesko v Trbovljah, kjer smo s pridobivanjem surovine prenehali. Akcijo smo poimenovali Posvojimo drevo, saj želimo, da bi mladi v prvih tednih po zasaditvi tudi skrbeli za svoje drevo ter spremljali njihovo rast. Z naravno pregrado v obliki dreves želimo še dodatno znižati vpliv kamnoloma na njeno okolico. S tem bomo znižali prašenje, erozijo in hrup, ter hkrati pripomogli k lepšemu izgledu okolice, zasajeno področje pa bo nudilo tudi življenjski prostor žuželkam, pticam in ostalim živalim.
S pomočjo strokovnjakov smo v dveh letih in pol v kamnolomu Plesko zasadili že 2.600 dreves. Z sajenjem na novem področju bomo nadaljevali še pred koncem letošnjega leta, v pozni jeseni. Po naših izkušnjah so v jesenskem času razmere za sajenje dreves bistveno ugodnejše, skoraj vsa v jeseni posajena drevesa pa so se tudi prijela.
Letošnja pomladna akcija z otroci je ponovno odlično uspela. Tako je bilo tudi lani, čeprav stanje lani pogozdenih področij tega ne odraža. Zelo težko razumemo, da bi kdo drevesa namerno uničeval, zato iskreno upamo, da bodo brezbrižni posamezniki, ki so v preteklem letu uničili večje število posajenih dreves, prenehali z vandalizmom. Posajena drevesa bodo pripomogla k prijaznejšemu okolju v katerem živimo in so del širšega programa rehabilitacije področja kamnoloma. V skladu z našo okoljsko politiko smo zavezani k skrbi za obnovitev odkopanih površin v kamnolomu in krajinsko ureditev po končanem odkopavanju, kar predstavlja pot, po kateri nameravamo stopati tudi v prihodnje.
Zavedamo se, da nova ozaveščenost med industrijskimi podjetji zahteva močne in vidne ukrepe. Za izboljšanje znanja o okolju, biotski raznovrstnosti ter rehabilitaciji kamnolomov si pomagamo z uporabo orodij, ki jih je Lafarge razvil s svojimi partnerji: od najmanjših lokalnih skupin do WWF International.
Prispevek teh partnerstev je za Lafarge bistvenega pomena. Brez zunanjega pogleda na naša dejanja, naše pobude in načine za njihovo izboljšanje, bi bili edini sodnik in porota našega dela. Tudi v Sloveniji sodelujemo na tem področju z mnogimi priznanimi strokovnjaki, močno pa je vpletena tudi lokalna skupnost, predvsem šole.
Območje št. 5, na katerem smo v novembru 2012 zasadili tisoč dreves. V ozadju Kum.
Območje št. 6 smo delno zasadili v aprilu 2013. Takrat smo, tudi v sodelovanju z mladimi iz Zasavja, posadili 600 dreves. Z zasaditvijo bomo nadaljevali jeseni 2013.
Pogled na kamnolom Plesko iz zraka. V ozadju Trbovlje. Foto: Matevž Lenarčič.
Trboveljska cementarna je do danes uredila šest področij znotraj kamnoloma, kjer je s pridobivanjem surovine končala. Do danes so na teh površinah zasadili 2600 dreves, na tri izmed področij pa je bilo potrebno pripeljati tudi zemljino. Najzahtevnejšega projekta do sedaj smo se lotili v letu 2012, ko je bilo potrebno v sklopu sanacije na dveh področjih ublažiti naklone posameznih etaž ter odstraniti viseče kose, ki bi se lahko zrušili. Prvi ukrep tehnične sanacije je torej stabilnost brežin, ki je zagotovljena s pravilnim delom v kamnolomu. Sprotna sanacija je možna le v območjih, kjer etaže dosežejo predvideno mejo odkopavanja, zaključene etažne ravnine pa je potrebno le poravnati in tako pripraviti na biološko sanacijo.
Lokacije sanacije so bile izbrane v skladu z rudarskim projektom in trenutno veljavno zakonodajo. Zunanji izvajalci so izvedli potrebna vrtalna in minerska dela, odstreljeni material pa so nato s pomočjo težke gradbene mehanizacije uporabili za oblikovaje končnega stanja brežine brez nevarnih visečih delov in s primernim, na nekaterih delih celo pohodnim naklonom. Temu je sledila zasaditev.
Pogled na sanirano območje št. 4, eno leto po zasaditvi 460 dreves. V ozadju Kum.
Tradicionalno smo vsako leto še posebej aktivni ob svetovnem dnevu Zemlje. Z načrtnim sajenjem dreves v kamnolomu smo sicer začeli v letu 2010, v letu 2011 pa smo v sajenje vključili tudi mlade iz lokalne skupnosti, ki so na področjuj kamnoloma v zadnjih treh letih zasadili 936 dreves. Drevesa smo sadili na tistih območjih našega kamnoloma Plesko v Trbovljah, kjer smo s pridobivanjem surovine prenehali. Akcijo smo poimenovali Posvojimo drevo, saj želimo, da bi mladi v prvih tednih po zasaditvi tudi skrbeli za svoje drevo ter spremljali njihovo rast. Z naravno pregrado v obliki dreves želimo še dodatno znižati vpliv kamnoloma na njeno okolico. S tem bomo znižali prašenje, erozijo in hrup, ter hkrati pripomogli k lepšemu izgledu okolice, zasajeno področje pa bo nudilo tudi življenjski prostor žuželkam, pticam in ostalim živalim.
S pomočjo strokovnjakov smo v dveh letih in pol v kamnolomu Plesko zasadili že 2.600 dreves. Z sajenjem na novem področju bomo nadaljevali še pred koncem letošnjega leta, v pozni jeseni. Po naših izkušnjah so v jesenskem času razmere za sajenje dreves bistveno ugodnejše, skoraj vsa v jeseni posajena drevesa pa so se tudi prijela.
Letošnja pomladna akcija z otroci je ponovno odlično uspela. Tako je bilo tudi lani, čeprav stanje lani pogozdenih področij tega ne odraža. Zelo težko razumemo, da bi kdo drevesa namerno uničeval, zato iskreno upamo, da bodo brezbrižni posamezniki, ki so v preteklem letu uničili večje število posajenih dreves, prenehali z vandalizmom. Posajena drevesa bodo pripomogla k prijaznejšemu okolju v katerem živimo in so del širšega programa rehabilitacije področja kamnoloma. V skladu z našo okoljsko politiko smo zavezani k skrbi za obnovitev odkopanih površin v kamnolomu in krajinsko ureditev po končanem odkopavanju, kar predstavlja pot, po kateri nameravamo stopati tudi v prihodnje.
Zavedamo se, da nova ozaveščenost med industrijskimi podjetji zahteva močne in vidne ukrepe. Za izboljšanje znanja o okolju, biotski raznovrstnosti ter rehabilitaciji kamnolomov si pomagamo z uporabo orodij, ki jih je Lafarge razvil s svojimi partnerji: od najmanjših lokalnih skupin do WWF International.
Prispevek teh partnerstev je za Lafarge bistvenega pomena. Brez zunanjega pogleda na naša dejanja, naše pobude in načine za njihovo izboljšanje, bi bili edini sodnik in porota našega dela. Tudi v Sloveniji sodelujemo na tem področju z mnogimi priznanimi strokovnjaki, močno pa je vpletena tudi lokalna skupnost, predvsem šole.
Območje št. 5, na katerem smo v novembru 2012 zasadili tisoč dreves. V ozadju Kum.
Območje št. 6 smo delno zasadili v aprilu 2013. Takrat smo, tudi v sodelovanju z mladimi iz Zasavja, posadili 600 dreves. Z zasaditvijo bomo nadaljevali jeseni 2013.
Za posajena drevesa primerno skrbimo tudi po zasaditvi.
